Računalniški virusi za začetnike – 1. del

Ste vedeli?

 
Računalniški virus je v bistvu virus podoben gripi, saj je zasnovan tako, da se razmnožuje in širi. Podobno, kot se virus gripe ne more razmnoževati brez gostitelja, se tudi računalniški virus ne more razmnoževati in širiti brez naprav z datotekami. Da bi se pred virusi lahko bolje zavarovali, je pomembno, da jih razumemo in da vemo, kako delujejo. Zato smo za vas pripravili enostavno in lahko razumljivo vsebino, ki vam bo pri tem pomagala.

Kaj je računalniški virus?

 
V bolj tehničnem smislu je računalniški virus vrsta zlonamerne kode ali programa, ki je napisan tako, da spreminja načina delovanja vašega računalnika. Njegov namen pa je, da se širi z enega računalnika na drugega, kot se gripa širi iz ene osebe na drugo.

Računalniški virus se torej pritrdi na druge programe, datoteke, dokumente in se sam množi in širi iz enega računalnika v drugega. Ko virus okuži računalnik, najprej naredi kopije samega sebe in jih priloži drugim datotekam ali dokumentom. Nato te datoteke in dokumenti spremenijo in se širijo naprej.

Prav podvajanje oz. množenje je edinstvena lastnost, zaradi katere so virusi tako nevarni za računalnike. Pogosto se hitro širi in lahko povzroči obsežno škodo drugim programom v vaši napravi. Lahko se celo razširi po omrežjih in doseže vse sisteme, povezane z omrežjem, poškoduje druge računalnike, tablice, telefone in prevzame popoln nadzor nad celotnim sistemom. Ko virus dobi popolni dostop do sistema, ga je zelo težko odstraniti.

Kakšna je torej razlika med virusom in zlonamerno programsko opremo?

 
Virus je pogosto vseobsegajoč izraz, ki se uporablja za sklicevanje na kakršno koli programsko opremo, ki je ustvarjena kot škodljiva. Toda virus je le ena vrsta zlonamerne programske opreme in definicija virusa je, da je računalniški program, ki lahko okuži druge programe in se razširi na druge računalnike.

Kako delujejo računalniški virusi?

 
Čeprav se sliši nenavadno, je računalniški virus nekakšen čudež informacijske dobe. Virusi nam po eni strani kažejo, kako ranljivi smo, po drugi strani pa nam pokažejo, kako prefinjena in medsebojno povezana so postala človeška bitja s svojimi napravami.

Kaj s tem mislimo? Tukaj je nekaj odgovorov:

• Strokovnjaki na primer ocenjujejo, da je črv Mydoom januarja 2004 okužil približno četrt milijona računalnikov v enem samem dnevu.
• Marca 1999 je bil virus Melissa tako močan, da je prisilil Microsoft ter še veliko drugih zelo velikih podjetj, da so se popolnoma preusmerili iz svojih e-poštnih sistemov.
• Tudi virus ILOVEYOU je leta 2000 imel podoben uničujoč učinek.
• Januarja 2007 se je pojavil črv Storm in po mnenju strokovnjakov je bilo do oktobra istega leta okuženih do 50 milijonov računalnikov.

Vse to je precej impresivno, če pomislite, da je veliko virusov neverjetno preprostih.

Računalniške viruse pišejo ljudje

 
Kako je to videti? Oseba, ki želi ustvariti virus, mora za to napisati kodo, jo preizkusiti, da se prepriča, da se ta pravilno širi, in jo nato sprostiti – poslati v druge računalniške sisteme. Zakaj to počnejo? Razlogi za to so vsaj štirje.

• Prvi razlog je ista psihologija kot tista, ki poganja vandale. Zakaj bi nekdo nekomu želel razbiti okno na avtomobilu, narisati grafit na novi fasadi ali zakuriti ogenj sredi gozda? Za nekatere ljudi se zdi, da je to vznemirjenje. Če se takšna oseba spozna na računalniško programiranje, potem lahko svojo energijo usmeri v ustvarjanje uničujočih virusov.

• Drugi razlog je povezan z vznemirjenjem ob opazovanju stvari, ki eksplodirajo. Ja, prav ste prebrali. Saj se spomnite kakšnega filma ali TV nadaljevanke z zgodbo o osebi, ki se je v času otroštva naučila izdelovati na primer smodnik in nato začela, izdeloval vse večje in večje bombe, dokler se ni naveličala ali pa se je resno poškodovala. Ustvarjanje virusa je nekako podobno – ustvari navidezno bombo v računalniku in več kot je okuženih računalnikov, bolj “zabavna” je eksplozija.

• Tretji razlog je hvalisanje oz. ugled med t. i. hekerji. Če heker opazi varnostno luknjo, ki bi jo lahko izkoristili, bo to hitro izkoristil in poskusil sam, preden ga kdo drug prehiti.

• In četrti razlog – denar. Virusi lahko ukradejo vaše osebne podatke in jih uporabijo, da pridejo do vašega denarja, ali pa se prodajajo na digitalnem ekvivalentu črnega trga. Napadalci pogosto zahtevajo odkupnine, brez garancije, da boste izgubljene podatke in dokumente tudi zares dobili nazaj.

Zmogljivi virusi so tako lahko dragocena in potencialno zelo donosna orodja.

Kakšna je razlika med virusom in zlonamerno programsko opremo?

 
Izraza “virus” in “zlonamerna programska oprema” sta v tehničnem smislu dve različni zadevi, zato je vprašanje zlonamerne programske opreme v primerjavi z virusi pomembno. Obstaja veliko različnih vrst virusov. To so trije najpogostejši primeri:

• Okuževalec datotek se lahko zakoplje v izvedljive datoteke in se razširi po omrežju. Lahko pa tudi prepiše operacijski sistem računalnika ali celo znova formatira njegov pogon.
• Makro virusi običajno prispejo kot Wordovi ali Excelovi dokumenti, priloženi neželeni e-pošti, ali kot stisnjena priponka. Z lažnimi imeni datotek pa vas premamijo, da odprete datoteke in aktivirate viruse.
• Polimorfni virusi spreminjajo lastno kodo. Virus se razmnožuje in šifrira, pri čemer spremeni svojo kodo ravno toliko, da se izogne ​​zaznavanju protivirusnih programov.

Zlonamerna programska oprema pa zajema vse vrste zlonamerne programske opreme, vključno z virusi, in ima lahko različne cilje.

Nekaj ​​pogostih ciljev zlonamerne programske opreme je:

• Pretentati žrtev – torej vas, da posredujete osebne podatke, za krajo identitete.
• Ukrade podatke o vaši kreditni kartici ali druge finančne podatke.
• Prevzeti nadzor nad več računalniki, da sprožite napade na druga omrežja.
• Okužiti računalnike in jih uporabljati za “rudarjenje bitcoinov ali drugih kriptovalut”. (Rudarjenje je razpršen sistem doseganja soglasja. V praksi to pomeni, da ogromno število ljudi po vsem svetu sodeluje pri vzdrževanju Bitcoin omrežja. V primeru okužbe računalnika – tudi vi.)

Napovedujemo – Računalniški virusi za začetnike – 2. del

 
V drugem delu članka vam bomo med drugim povedali več o štirih fazah računalniškega virusa, o tem, kako se virusi širijo in izvedeli boste več o računalniških virusih s konkretnimi primeri. Med tem pa vas vabimo, da preverite našo ponudbo protivirusnih programov.